Ta zapis je nastal po mednarodnem usposabljanju »PlayGrounded« za mladinske delavce, ki ga je Mladinski center Zagorje ob Savi organiziral od 12. do 20. oktobra 2026. Usposabljanja se je udeležilo 22 mladinskih delavcev, prostovoljcev in drugih, ki delajo z mladimi, iz devetih organizacij iz osmih držav: Slovenije, Srbije, Španije, Portugalske, Poljske, Grčije, Bolgarije in Romunije. Projekt je sofinanciran v okviru programa Erasmus+ Mladina.

Usposabljanje je potekalo v Ponovičah v Litijskih hribih, na odmaknjeni lokaciji, stran od vsakdanjega vrveža, ki je bila kot nalašč za tovrstno delo. Trening se je osredotočal na osnove mladinskega dela skozi igro, ustvarjalnost, improvizacijo in izkustveno učenje. Udeleženci so raziskovali, kako z mladimi vzpostaviti zaupljive in varne odnose, spodbujati sodelovanje, graditi skupnost ter razvijati socialne veščine. Poseben poudarek je bil na avtentičnosti in vključevanju igrivih metod v vsakdanje delo z mladimi.

Kako dragocen je takšen pristop, je lepo povzela ena od udeleženk iz Romunije: »Na tem usposabljanju sem resnično uvidela, da formalno učenje ne gre brez neformalnega.«

Svoje vtise je zapisala udeleženka Sarah Pereira, ki se v nadaljevanju posveča trem kompetencam, ki so se na usposabljanju izkazale za ključne: smiselnemu komuniciranju, sodelovanju v timu in medkulturni občutljivosti.

Onkraj orodij

Kaj naredi skupino resnično vključujočo? Zbrati ljudi je eno. Poskrbeti, da se vsak počuti slišanega in spoštovanega ter da lahko sodeluje, pa je nekaj drugega.

Na usposabljanju PlayGrounded so udeleženci skozi praktične aktivnosti, timsko delo in medkulturne izmenjave raziskovali različne kompetence mladinskega dela. Ta članek se osredotoča na tri izmed njih: smiselno komuniciranje, sodelovanje v timu in izkazovanje medkulturne občutljivosti.

Prek izkušenj udeležencev spoznavamo, kako poslušanje, skupno delo in sprejemanje razlik oblikujejo naše odnose z drugimi. Ti vsakdanji stiki so pomembni, saj vplivajo na to, čigav glas je slišan, kdo se počuti vključenega in ali imajo vsi enake možnosti za sodelovanje. Razvijanje teh kompetenc torej pomeni tudi uresničevanje človekovih pravic v praksi: ne le kot načel, temveč skozi način, kako ravnamo drug z drugim.

Smiselno komuniciranje: poslušanje onkraj besed

Smiselno komuniciranje ni le jasno izražanje idej. Pomeni tudi, da se naučimo pozorno poslušati, razumeti različne poglede in prepoznati, kaj drugi potrebujejo, tudi kadar to težko ubesedijo.

Na usposabljanju PlayGrounded so aktivnosti, posvečene aktivnemu poslušanju in »pozitivnemu opravljanju«, udeležence spodbudile, da presežejo svoje ustaljene načine sporazumevanja. Namesto da bi razmišljali, kaj bodo rekli naslednje, so bili povabljeni, naj bodo prisotni in resnično pozorni na druge. To je pomenilo učiti se, kako »biti bolj zavesten, poslušati, slišati in biti prizemljen«, ter odkrivati, kako »poslušati in razumeti ljudi, ko govorijo«. Izkušnja je spodbudila tudi bolj osebno zavedanje: »naučiti se poslušati sebe in si dovoliti, da nisem na voljo in da sem utrujen«.

Ta razmišljanja kažejo, da se smiselno komuniciranje začne z zavedanjem, tako drugih kot sebe. Od nas zahteva, da prepoznamo svoje meje, spoštujemo meje drugih in ustvarimo prostor za iskrene pogovore.

Ta kompetenca je v mladinskem delu še posebej pomembna, saj je zaupanje pogosto temelj za sodelovanje in vključenost. Mladi se morajo najprej počutiti slišane in spoštovane, šele nato lahko samozavestno izrazijo svoje potrebe, mnenja ali skrbi. Smiselno komuniciranje je zato tesno povezano s človekovimi pravicami, zlasti s svobodo izražanja in pravico do sodelovanja. Poslušanje ni zgolj socialna veščina; je način, da priznamo dostojanstvo vsakega človeka in poskrbimo, da njegov glas šteje.

Sodelovanje v timu: učenje skozi druge

Sodelovanje se pogosto zdi preprosto: ljudje se zberejo, delijo ideje in si prizadevajo za skupni cilj. V praksi pa timsko delo pomeni tudi sprejemanje negotovosti, krmarjenje med nestrinjanji in zavedanje, da stvari ne gredo vedno po načrtih.

Na usposabljanju PlayGrounded so skupinski izzivi, med drugim aktivnost »LEGO – varen prostor« in skupinske izkušnje na prostem, ponudili priložnost za odkrivanje, kakšno je sodelovanje v praksi. Udeleženci so morali izmenjevati ideje, se prilagajati drug drugemu in skupaj iskati rešitve. Te izkušnje so postavile pod vprašaj tudi prepričanje, da je uspeh odvisen od tega, da vse naredimo popolno. Napetost med »perfekcionizmom in povezovanjem« je postala pomembna lekcija, skupaj s spoznanjem, da imajo lahko »neuspeh in napake pozitiven vpliv«, kadar ljudje sodelujejo.

Skupno delo je odprlo vrata tudi novim pogledom in odnosom. Učenje »novih stvari od drugih ljudi« in odkrivanje, kako smiselno komunicirati z drugimi, sta pokazala, da se sodelovanje ne razvija le skozi skupne cilje, temveč tudi skozi pripravljenost, da se učimo drug od drugega.

Za mladinske delavce je ta kompetenca ključna, saj se pristno sodelovanje le redko zgodi v osami. Ustvarjanje aktivnosti in projektov, ki odgovarjajo na potrebe mladih, zahteva sodelovanje, deljeno odgovornost in odprtost za različne prispevke. Odraža tudi temeljna načela človekovih pravic, med njimi enakost, vključenost in sodelovanje. Ko ima vsak priložnost prispevati, delati napake in biti vzet resno, timsko delo postane več kot praktična metoda: postane način, kako se upreti izključevanju in graditi bolj demokratične skupnosti.

Izkazovanje medkulturne občutljivosti: ustvarjanje prostora za razlike

Življenje in delo v medkulturnem okolju pomeni srečevanje z različnimi navadami, vrednotami in načini razumevanja sveta. Medkulturna občutljivost pa presega zgolj prepoznavanje razlik: vključuje preizpraševanje lastnih predpostavk, ohranjanje radovednosti in krmarjenje med razlikami, ne da bi te postale ovire.

Skozi skupne izkušnje in izmenjave so udeleženci razmišljali o tem, kako kultura oblikuje vsakdanje interakcije. Odkrivanje, »kako je živeti in biti v večkulturni skupini«, je šlo z roko v roki z učenjem, kako »ustvariti varen prostor ne glede na kulturne razlike«. Naučili so se tudi izražati občutke, bolje razumeti sebe in sprejemati drugačna dojemanja.

Pri teh lekcijah ni šlo vedno za doseganje soglasja, temveč za poslušanje, izmenjavo pogledov in odprtost do nepoznanih načinov vedenja. Tudi vadba »empatije« in sporazumevanje v angleščini v mednarodnem okolju sta bila del tega učnega procesa, kar poudarja, da je medkulturno učenje hkrati osebni razmislek in skupno odkrivanje.

V mladinskem delu medkulturna občutljivost pomaga ustvarjati prostore, kjer lahko mladi sodelujejo, ne da bi morali skrivati ali opravičevati, kdo so. V raznolikih skupnostih lahko prepreči nesporazume in izključevanje ter spodbuja vključenost. Ta kompetenca je neposredno povezana s človekovimi pravicami, zlasti z enakostjo in nediskriminacijo. Spoštovanje kulturnih razlik ne pomeni, da se strinjamo o vsem; pomeni zagotoviti, da razlike nikoli ne ogrozijo dostojanstva, občutka pripadnosti ali enakopravnega sodelovanja nikogar.

Zaključek: od osebne rasti do skupne odgovornosti

Smiselno komuniciranje, sodelovanje in medkulturna občutljivost se morda zdijo individualne veščine, vendar njihov vpliv sega daleč onkraj posameznika. Vplivajo na to, kako ravnamo z drugimi, kako si delimo prostore in kako se odzovemo, ko je kdo izključen ali preslišan.

Izkušnje z usposabljanja PlayGrounded kažejo, da se učenje lahko začne z nečim tako preprostim, kot je bolj pozorno poslušanje, sprejetje napake ali poskus razumevanja drugačnega pogleda. Pa vendar imajo lahko te majhne spremembe širši vpliv in pomagajo ustvarjati odnose in skupnosti, ki temeljijo na spoštovanju, dostojanstvu in enakosti.

Za mladinske delavce razvijanje teh kompetenc torej ne pomeni le, da postanejo boljši facilitatorji. Pomeni tudi ustvarjanje priložnosti, da se mladi izražajo, sodelujejo pri odločitvah in prepoznajo lastno sposobnost prispevati k družbi. Tu se osebni razvoj poveže s človekovimi pravicami: spoštovati dostojanstvo ljudi pomeni tudi priznavati njihov glas, njihove pravice in njihovo zmožnost sodelovanja v skupnem življenju.

Ta pogled odpira vrata še eni pomembni kompetenci mladinskih delavcev: državljanski angažiranosti. Čeprav je tu ne bomo podrobneje obravnavali, je vredno izpostaviti povezavo. Ko se ljudje naučijo poslušati druge, sodelovati onkraj razlik in ustvarjati bolj vključujoče prostore, razvijejo tudi temelje za aktivno vlogo v svojih skupnostih.

Navsezadnje je lahko mladinsko delo prostor, kjer učenje postane več kot osebna rast. Lahko je izhodišče za gradnjo skupnosti, v katerih človekove pravice niso le načela, o katerih govorimo, temveč vrednote, ki jih uresničujemo s svojimi vsakdanjimi dejanji.

Avtorica: Sarah Pereira

Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.