Moj EVS projekt v Turčiji – Gaziantep

Prvega novembra se je zame začelo povsem nekaj novega. Ob pol 3h sem imela let iz Ljubljane do Istanbula. V Istanbulu sem morala počakati 3 ure, nato pa sem imela let do Gaziantepa. V Gaziantepu so mene in še dva druga prostovoljca pričakali mentorji: Sinan, Omer in Haldun ter še nekaj drugih prostovoljcev. Po približno 20 minutah smo varno prispeli do mladinskega centra GEGED. Tu so bili tudi ostali tuji in lokalni prostovoljci. Stanovanje novih prostovoljcev je v isti stavbi, kjer delamo. Malo smo se še podružili v naši skupni sobi, nato pa smo odšli spat, saj smo bili vsi zmatrani od potovanja.

Naslednji dan smo imeli sestanek o tem, kaj bomo sploh počeli. Naš glavni namen je, da prebivalce pozovemo k recikliranju odpadkov, saj so smeti tukaj velik problem. Prav tako bomo delali z otroci v šoli in jih pripravili do tega, da bodo reciklirali papir in plastiko. V zameno jim bomo pomagali pri nakupu šolskih potrebščin. V dveh mesecih bomo pripravili flash mob in ga izvedli v našem zadnjem tednu tukaj. Po sestanku smo odšli na ogled mesta. Mesto je ogromno in lepo. Prav tako smo si ogledali grad in nekaj muzejev. Nad mestom sem res navdušena. Prav tako mi je všeč GEGED saj je vedno polno ljudi za druženje.

V ponedeljek, 5. 11. smo začeli z našim projektom. Naš dan izgleda nekako takole: od pol 9h do 10h imamo čas za zajtrk. Nato imamo od 10h do 12h aktivnosti. Od 12h do 2h je čas za kosilo. Nato imamo od 2h do 5h, 6h spet aktivnosti. Po tem imamo še trikrat na teden po 2 uri učenja turščine. Prvi teden se je nekoliko razlikoval od naših naslednjih tednov, saj smo se morali še spoznati med seboj, spoznati mesto in kulturo prebivalcev, kaj lahko in kaj ne. V ponedeljek smo imeli prvo sestanek, potem pa smo se razdelili v skupine ter dobili navodila in odšli za tri ure po mestu in iskali stvari, ki so bile napisane na listu. Ko smo se vrnili nazaj, smo imeli tečaj turščine. Ni mi všeč, saj je zame turščina težek jezik in težko si zapomnim in izgovarjam besede, saj niso niti malo podobne slovenskim. Naslednji dan smo zjutraj prvo imeli intervju za časopis. Razložili smo jim, kaj počnemo in kakšen je naš namen in podobne stvari. In zdaj smo v časopisu na prvi strani. :D Jaa, slavni smo. :P Nato smo govorili o flash mobu. Vsak je moral predstaviti svojo idejo. Nato smo izbrali najboljše in jih združili v eno. Naslednji teden pa bomo začeli že s pripravami. V sredo zjutraj smo imeli open space. To pomeni, da vsak teden nekdo od novih prostovoljcev uči ostale nekaj, v čemer je dober. Seveda sem bila prva na vrsti jaz. Prvo smo pekli mafine, nato pa sem jih naučila nekaj besed v slovenskem jeziku. Bila se presenečena, saj mentorji nekaj besed že poznajo (npr. Posilil te bom, prst ti bom dal v rit in podobne stvari). :D Po kosilu smo odšli v šolo, da smo se spoznali z otroci. Z njimi smo se igrali in jim razložili, kaj je naš namen. Nato smo spet imeli tečaj turščine. V četrtek smo govorili in začeli s pripravami za lasten časopis za druge mladinske centre v tem mestu in za prebivalce. V petek zjutraj smo smeti iz naše stavbe ločili na plastenke, papir in steklo. Nato smo priravili brošuro o našem projektu za naslednji teden, saj jih bomo dali prebivalcem, ki živijo blizu nas. Nato smo imeli tri ure časa za priprave, saj je nato sledila kulturna noč. Vsi novi prostovoljci smo morali narediti nekaj in predstaviti našo državo. Bilo je super. Danes smo imeli krajši sestanek o tem, kaj bomo počeli naslednji teden.

Res sem vesela, da sem izbrala to mesto. :D

Se slišimo naslednji teden. :)

P.S.: Jaaa, res sem šla. Haha. :D