Med pristajanjem so se oblaki razpršili in skozi okno letala nas je presenetil pogled na prelep otok obsijan s sončnimi žarki. Izsušen otok s pestro paleto oranžno-rumenih odtenkov in nekaj zelenimi površinami. Mešanica Evrope in Afrike mi vsekakor daje občutek, da je Ciper nekakšen prehod med tema celinama.

Po pristanku nas je na letališču pričakal zanimiv prevoz, saj je imel avto volan na napačni strani. Prvi kulturni šok – na Cipru vozijo po levi. Sedela sem levo spredaj in nenehno imela občutek, da bi morala jaz imeti volan. Zanimiv občutek. Sploh, ko želiš vsake par minut stisniti zavoro, saj je na cesti veliko norcev.

Po prihodu v hišo, ki bo naš dom za naslednji mesec, smo seveda najprej morale na wc. In s tem smo doživele drugi kulturni šok – wc papir po uporabi vržemo v za to namenjen koš in ne v wc školjko, kar počnemo doma. Sicer se tega spomnim še iz maturantskega izleta na Krfu, a vseeno moram to tu početi cel mesec, večkrat na dan. “Pestro, veliko prilagajanja nas clčaka” sem pomislila, a vse to je le del te nepozabne izkušnje Evropske prostovoljne službe.

Pri projektu nas sodeluje 12, po trije udeleženci iz Slovenije, Italije, Španije ter Portugalske. In za informacijo, kar 9 punc nas je. Živimo v majhni vasi Agia Varvara, kjer se ne dogaja veliko in je zelo mirno ozračje. Vsekakor vedo, da smo tu, saj se po tej vasici glasnih mediterancev ne more preslišati. Namen našega enomesečnega bivanja je, da zbudimo ljudi v tej vasi in njim ter turistom pokažemo, kako zgodovinsko bogat je predel Agia Varvare. Izdelali bomo namreč pot do enajstih točk, ki so okoljsko, argheološko in zgodovinsko pomembne. Pot bomo opremili z znaki, opisi in smerokazi, preračunali čas poti s kolesom, avtom in peš ter izdelali zemljevid z označbami teh točk in knjižico z opisi. Medtem pa tudi organiziramo dogodke za vaščane in ravnokar se pripravljamo na Halloween party na glavnem trgu, kjer bomo delili palačinke in sangrio, nudili poslikavo obraza ter izdelovali maske.

 
Ob popoldnevih se učimo tudi veliko o tradicionalnih običajih; od sieste, izdelave sira, marmelade do izdelave likerja in slaščic. Vaščani so se na nas že navadili in nas lepo sprejeli. Počutimo se, kot da poznamo že vse bogove in polbogove, saj po njih radi poimenujejo svoje otroke. Poznamo že Herkula, Afrodito, Apostola … Tudi veliko svojih dobrot nam prinesejo. Olive dobivamo dnevno, veliko zelenjave nam nosijo, dobili smo tudi ribe in gromozanske bučke, različne slaščice. Starejši vaščan Tagis je postal že čisto domač in je pri nas vsak dan. Nekatere je med prostimi dnevi celo peljal na ogled vasi Lefkara in potem še k mami na kosilo. Čeprav smo v mirni in odročni vasi, se trudimo izkoristiti to priložnost po najboljših močeh. Kultura pa vpliva na nas in se je hitro navajamo, saj smo še me, Slovenke, začele čas sieste izkoriščati v polnem pomenu besede.

Vas Agia Varvara

Tipična ciprska pokrajina

Urška Pavlovič,

EVS prostovoljka