Ciprski EVS utrinki

Slika2_Renko

Zelo rad potujem, spoznavam nove ljudi in občudujem neznane kraje in njihovo pokrajino. Slednji so največji razlogi, zakaj sem se sam odločil za kratkotrajno EVS izkušnjo. Poleg tega se moram zahvaliti Marku Pavloviču, ki me je osebno povabil ter s tem spomnil, da imam priložnost za en mesec potovati na Ciper, v zame še nepoznano državo.

Bil sem že na štirih mladinskih izmenjavah v sklopu programa »Youth in Action«. Le te so relativno podobne kakor kratkoročni EVS, vendar manj izrazite s strani izkušenj in znanj, ki jih pridobiš na EVS-u. V 30-ih dneh smo doživeli toliko stvari, da ni bilo nikoli dolgčas, vedno se je nekaj dogajalo. Naša glavna naloga je bila obiranje mandljev in rožičev, vendar smo imeli poleg tega še kup drugih dogodkov, tako da smo čez dan pozabili, da nas naslednje jutro ponovno čaka delo na polju. Naj omenim le nekaj takšnih zabavnih dogodkov: potovanje od mesta do mesta, plavanje v sinje modrem morju, priprava tradicionalnega kruha, obisk muzejev, udeležba na poroki, pohod do severno-zahodnega roba Cipra, jahanje konjev, predavanje o zgodovini Lysosa, žur na plaži… Poleg tega smo dodobra spoznali lokalno kulturo. V mislih imam zgodnje jutranje prebujanje (ob 6:00 smo že začeli z delom) ter ti. siesto (počitek) po kosilu. Navadili smo se tudi na »Ciprski čas« oz. zamujanje: če smo se nekaj domenili ob 18:00, smo vedeli, da to v resnici pomeni 30 minut kasneje, se pravi 18:30. Poudariti moram tudi njihovo izrazito gostoljubnost, tako organizatorjev, kakor tudi lokalne skupnosti, kajti za nas so zelo  lepo poskrbeli. Okusnost hrane pa bolje, da niti ne omenjam, ker sem se nekajkrat tako najedel, da je v želodcu kar bolelo. Večino časa smo prostovoljci preživeli skupaj. Bilo nas je dvanajst. V tem obdobju sem se poleg timskega dela naučil tudi spoštovanja in strpnosti do drugačnosti, različnosti navad drugih. Na začetku je bilo mogoče težje razumeti, da se običaji nekaterih tako močno razlikujejo od mojih, slovenskih. Nekateri so bili bolj pripravljeni poprijeti za določena opravila, določenih se pa sploh niso pritaknili. Kaj hitro sem spoznal, da smo vsi drugačni, a vsi enakopravni.

Komu bi priporočil, da se prijavi na EVS? Vsakomur, ki je pripravljen na zabavno, inter-kulturno in poučno popotovanje v tuji državi. Naj zaključim s citatom Bajte13: »EVS is a learning experience of giving and receiving«. Torej, če se vidite v takšni učni izkušnji, potem je to kot naročeno za vas.

Andraž Renko