Lysos, 28. avgust 2014
Naša enomesečna EVS (European Voluntary service) izkušnja se je začela 19. avgusta, ko smo se Barbara, Dragan, Andraž in jaz odpravili na letališče Jožeta Pučnika od koder smo poleteli proti Beogradu, od tam pa do ciprskega mesta Larnaka. Po dvigu prtljage ob treh zjutraj po ciprskem času (so eno uro pred nami) nas je najprej pozdravilo ciprsko podnebje, ko smo stopili iz letališča je v nas namreč treščila vročina z veliko vlage. S taksijem smo se odpravili v glavno mesto Lefkosio (Nicosia), kjer smo se nastanili v hostlu ciprskega dela mesta, ki je po turški okupaciji od leta 1974 razdeljeno na dva dela. Proti večeru so prispeli še ostali prostovoljci, in sicer po štirje iz Italije in Romunije. Po treh dneh skupnega bivanja smo se soočili s prvo nalogo: razdeliti smo se morali v štiri skupine po tri člane vseh treh različnih narodnosti in v lastni organizaciji priti iz Lefkosie, ki se nahaja v osrednjem delu otoka, v mesto Polis, ki leži ob zahodni obali. Ker Ciper nima železnice, je bil naš prevoz omejen na avtobus, ki pa ne pokriva celotne države. Trio, v katerem sem se nahajala, se je na pot podal preko razgibane in precej sušne celinske pokrajine do mesta Lemesos (Limassol). Sledila je vožnja ob obali do mesta Pafos, kjer smo obiskali Unescov arheološki park v katerem se nahajajo v kamen vklesane grobnice iz obdobja stare Grčije in končno skočili v čisto in toplo morje. Sledila je vožnja skozi hribovito pokrajino do mesta Polis, od tam pa smo se podali v vas Lysos, kjer bomo bivali večino časa in opravljali prostovoljno delo, ki bo zajemalo pobiranje mandljev in rožičev ter spoznavanje lokalne kulture in ljudi. Vaščani in na splošno Ciprčani so zelo prijazni in gostoljubni ljudje z dobrim znanjem angleščine. Njihova kulinarika je zelo raznolika, saj pripravljajo zelenjavo in meso na veliko različnih načinov, katerim dodajo zelišča in pa grški jogurt. Tukaj uspevajo fige, granatno jabolko, limone, pomaranče, limete, jasmin,…
Po prvem tednu skupnega bivanja se dobro razumemo. Veliko je pogovorov o kulturi, zgodovini, jeziku in navadah posamezne države od koder prihajamo prostovoljci. Živimo mediteranski življenjski stil, ki vključuje siesto, saj je popoldansko sonce premočno za delo na prostem. Seveda pa imamo veliko prostega časa za organizacijo različnih dogodkov; spoznali smo lokalno mladino, imeli predavanje o ciprskih živalih, predvsem o kačah, spoznali tradicionalni način priprave kruha, obiskali pravoslavno mašo….
Barbara iz Slovenije meni o projektu: Prvi del projekta, to je spoznavanje, je že za nami, sedaj pa se je začel del, katerega sem se sama najbolj veselila – delo na polju. Projekt kot tak se mi zdi zelo zanimiv in hkrati pomemben tako za nas same, kot tudi za lokalno skupnost.
Erika Prašnikar
