Naša pot se je začela že zgodaj zjutraj pred našim mladinskim centrom. Ker je bilo tako zgodaj, smo bili vsi tiho in smo še napol spali. Ko pa nas je po pol dneva poti čakala le še ura in pol vožnje z avtobusom do Penicha, smo bili tako polni energije, da smo prepevali slovenske pesmi.

Ko smo prispeli do našega »novega« doma, smo najprej odnesli svojo prtljago v sobe, nato pa smo se vsi skupaj odpravili v skupen prostor, kjer smo imeli skupno večerjo, nato pa je bil že čas za spanje. Vsak dan smo vstajali okoli osme ure, nato zajtrk, za glavnim obrokom dneva pa seveda energeizerji, kjer smo se vedno zabavali in izvedli vsako nalogo, ki smo jo dobili. Pri zajtrku smo bili najbolj presenečeni nad jogurtom gozdni sadeži, ki je bil bel, imel je le aronijo gozdnih sadežev. Za kosilo smo večinoma jedli njihove specialitete z ribami in zanimive kombinacije hrane, ki je doma nikoli nismo jedli, kot je pire krompir s tuno. Večerje so bile raznolike, od testenin z mesom, do rib in krompirja. Lačni vsekakor nismo bili! ;)

Aktivnosti, ki so se dogajale med obroki pa so bile raznolike. Prve dni je bilo predvsem veliko spoznavnih iger, ker je bilo 40 udeležencev in veliko drugačnih in težjih imen za zapomnitev. Prvi dan smo se odpravili na plažo, kjer smo vsi najprej stekli do ocena. Čeprav je bil leden, smo vsi potopili noge vanj. Čistili smo tudi »divjo« plažo, bili na obisku na univerzi, kjer smo si najprej ogledali posnetek podvodnega življenja v bližini otoka Berlenga, nato pa nam je profesor Sérgio pokazal še njihove prostore v univerzi, kjer delajo različne raziskave in razmnožujejo hrano za živali. S profesorjem smo odšli tudi do plaže, kjer nam je podrobno razložil in praktično pokazal ekosistem živali in ratlin v obalnem pasu, ki smo ga raziskovali.

Ogledali smo si tudi svetilnik ter delali umetnine iz odpadnega materiala. To smo delali po skupinah in vsaka skupina je morala na koncu tudi predstaviti. Prva skupina je naredila svetilnik, druga je naredila pepelnike ter posode za sadje, tretja skupina (v kateri sem bila tudi sama) je naredila pošast, ki se veča, če jo hranimo z odpadki, ki jih mečemo v ocean in po okolici ter predstavitev s pomočjo družinice in pravljice.

Najbolj všeč mi je bilo, ko smo surfali, na žalost pa smo samo enkrat in samo eno uro. Tudi plažo bi lahko čistili večkrat, in morda očistili več, kot smo ko smo jo čistili. Tu bi bilo bolje, da bi čistili vsi vse, ne pa tako kot smo mi. Bili smo v skupinah in vsaka skupina je čistila svoje odpadke. Ena skupina je pobirala vrvi, druga plastiko in tretja vse ostalo. Bilo je neumno, kajti ko si šel mimo plastike, si jo pustil, ker nisi bil skupina, ki čisti plastiko. Tako bi lahko znotraj vsake skupine dali tri različne skupine za čiščenje vsega in bi vsaka skupina čistila vse. Moje mnenje je, da bi bilo veliko bolj produktivno čiščenje.

Najbolj všeč so mi bile večerne predstavitve, ker smo od vsake države izvedeli veliko zanimivosti in pa poskusili veliko dobrot. Večina sladkih dobrot in nekaj specialitet! ;)

Slišali smo tudi njihovo glasbo, tako popularno kot tudi domačo. In se seveda naučili veliko novih plesov. Tudi mi smo našim novim prijateljem dali v pokušino slovenske dobrote in jih naučili, ne boste verjeli, našo polko. Vsi smo z veseljem poskakovali in se družili. Najbolj se mi zdi, da je prišla do izraza naša narodna noša, katero smo imeli s seboj in jo z uspehom skrivali do začetka predstavitve naše državice! :)

Ko je prišel dan slovesa, so tekle tudi solze, a smo si obljubili, da se zopet vidimo in seveda ostanemo v kontaktu. In tako tudi je: dandanes, ko imamo facebook, ni težko ostati v kontaktu s prijatelji, ki jih imaš in pridobiš in so na drugem koncu celine. Tako se je zaključila naša desetdnevna dogodivščina v Penichu in že smo se vrnili v realni svet nazaj domov, v prelepo Slovenijo.

Špela Paš