28. 5. 2013 je pet Zasavčanov zbralo pogum in se odpravilo preverit, kakšen je baltski zrak …

Bistvo izmenjave je bilo, da se mladi poučimo o ekologiji in recikliranju.  

Moje potovanje se je začelo ob 8. uri in 5 minut, ko sem na hrastniški železniški postaji vstopila na vlak proti Ljubljani. V Trbovljah in Zagorju so se mi pridružili še ostali člani »posadke«, s katerimi sem si prvič segla v roke šele na končni postaji v Ljubljani. Prvi vtisi so bili optimistični … in še kako prav sem imela! :) Z avtobusom smo šli do letališča Brnik, se opravičujem, letališča Jožeta Pučnika! Od tam pa do letališča Zürich, kjer vam nikakor ne priporočam obiska restavracij … Odšli smo s precej lažjimi denarnicami, trebuhi pa so nam že na letu do Rige sporočali, da so pripravljeni na naslednjo akcijo. Prispeli smo na letališče v Rigi, na njihovi avtobusni postaji pa nas je čakalo presenečenje. Avtobus do Vilne, ki je bil sicer na redni liniji, nam ni želel izročiti računa, saj naj bi delali na črno. V skrbi za našimi ledvicami smo se vseeno vdali, saj smo si želeli čim prej priti do našega cilja – Vilne. Po štirih urah in pol pretresljive vožnje, smo končno prispeli do našega začasnega doma, hostla Fabrika. Surprise, surprise …, hostel je v petem nadstropju, dvigalo pa ne dela (p. s. domov smo prišli v formi za maraton) … končno spat …

2. dan se je kot vsak drugi začel z zajtrkom. Ko smo zaužili dovolj beljakovin, ogljikovih hidratov in vlaknin, se je pričelo spoznavanje. Celotna ekipa je sestavljala člane iz Litve, Latvije, Poljske, Romunije in seveda Slovenije. Vsak je o sebi najprej povedal najbolj čudno stvar, nato smo na tablo napisali naša pričakovanja in potem, ko smo že najmanj desetkrat ponovili imena, smo odšli na kosilo. Mmmm riž, meso, kumare, korenček in koprc … Na žalost je to začetno navdušenje nad hrano dnevno upadalo, saj očitno poznajo le naštete sestavine. :P Po kosilu je imela poljska skupina delavnico v parku. Na rjuho smo narisali naše države, nato pa je vsak povedal nekaj o svojem mestu. Po večerji je bil predstavitveni večer. Vsaka skupina je prinesla nekaj značilnega iz svoje države. Mi smo jih posladkali s sladkimi borovničkami, po katerih so se še dolgo oblizovali. Tu lahko še dodam, da če boste šli na Poljsko, obvezno poskusite vodko Żołądkowa Gorzka, v Romuniji pa se rajši izognite vinu. :P Večer smo zaključili s sprehodom do reke Vilne, kjer se je nadaljevalo spoznavanje.

3. dan smo začeli s skupno delavnico, in sicer s predelavo starih majčk. Rezanje, šivanje, barvanje …, skratka, ustvarjalnosti ni manjkalo. Po kosilu nas je litvanska skupina naučila izdelati podstavke za kozarce iz starega papirja. Zelo uporabna in lepa stvar. Zvečer pa se nas je večina odpravila na lov za najboljšim nočnim klubom! :) Nekateri so bili navdušeni, nekateri pa smo se rajši »šparali« za prihodnje dni. :P Smo se pa naučili fraze »į sveikatą“, ki je bila stalnica vsake noči :P

4. dan je z delavnico začela Romunija. Iz starih nogavic smo izdelovali zajčke. Pri nekaterih domišljija res ni imela meja. :) Po kosilu smo končno predali znanje še Slovenci. Izdelovali smo škatle iz starih koledarjev, hranilnike iz plastenk in amulete iz plastičnih obročkov. Nato pa: noč ima svojo moč in vsak jo je izkoristil na svoj način. :)

5. dan so imeli prvi delavnico Latvijci. Ker smo bili večino gostovanja deležni sončnih dni, smo imeli delavnico kar v parku. Svež zrak nam je dobro del, saj se nam je od vročine in sparine v hostlu že rahlo »fučkalo« … Na delavnici smo izdelovali obeske za ključe, iz obkrušenih skodelic, krožnikov itd. Ko smo se naužili svežega zraka, smo imeli v hostlu delavnico poljske skupine, kjer smo iz starega papirja izdelovali beležnice. Zvečer nas je pot zanesla v bar, kjer je naš član iz Latvije vrtel glasbo. Najbolj vztrajne nas je pot zanesla še v bližnji klub, kjer smo skupaj dočakali jutro.

6. dan: Končno je prispel prosti dan – dan za oglede! Arhitekturno gledano je staro mesto Vilne zelo slikovito, saj vsebuje veliko zgradb različnih stilov. To pa predvsem zato, ker je bila Vilna stičišče različnih kultur, kamor so prihajali tujci in prispevali k razvoju mesta. Mene je najbolj očarala Republika Užupis. To je predel mesta, ki je star približno štiristo let in je bil nekdaj znan po mlinarstvu in bordelih, ampak je kasneje postal najrevnejši predel mesta. Danes Užupis velja za najprestižnejšo četrt, pa tudi za dom umetnikov. Leta 1997 so umetniki razglasili neodvisnost in ustanovili samostojno državo, ki ima celo svojo lastno ustavo, predsednika in policijo.

7. dan smo se skoraj ves dan pripravljali na tržnico, ki nas je čakala naslednji dan. Nedokončane izdelke je bilo treba dokončati, malo slabše pa izboljšati. Zvečer se nas je večina udeležila nočnega sprehoda po mestu. Zavedajoč, da se naši skupni dnevi iztekajo, smo le-te izkoristili maksimalno.

8. dan: In prišel je naš zadnji skupni dan. Vzeli smo vse naše izdelke in se z njimi odpravili na tržnico. Ker je bila tržnica rahlo skrita pred očmi javnosti, ni bilo nekega večjega navala. Zato smo rajši stvari vzeli v svoje roke in to dobesedno.J Vsak je pograbil en izdelek, nato pa smo se odpravili po ulicah in ogovarjali ljudi. Končni izid je bil pohvalen. Zbrali smo 160 litasov, kar je približno 45 evrov. S tem denarjem se bo kupilo drevo, ki ga bodo zasadili nekje v mestu. Zvečer smo se zopet vsi skupaj odpravili v bližnji bar, kjer smo si večji del večera obljubljali, da se bomo zagotovo še videli. :)

9. dan: Tudi najboljše zgodbe se enkrat končajo in tako se je 5. junija zaključila tudi naša. Iz Vilne smo leteli do Frankfurta, od tam pa do Ljubljane. Da bi si druženje še malce podaljšali, smo se skupaj peljali še iz Ljubljane do Zasavja.

V vseh devetih dneh, se je stkalo ogromno trdnih vezi, ki še dolgo ne bodo pozabljene. Z nekaterimi se verjetno ne bomo nikoli več videli v živo, vendar bomo ostali v stikih prek socialnih omrežij.

Res  je, kakor pravijo v reklami: Varnjuka (odlično litvansko pivo): 6 litasov, prstan z jantarjem (Litva je znana po njem): 30 litasov, kava v Coffe In-u (boooožanska kava): 10 litasov, celotno potovanje v Litvo: neprecenljivo! :D