Socialni kapital je pogostost in pomembnost stikov, na katere se posameznik lahko zanese z namenom izboljšanja svojega položaja (Pierre Bourdieu, 01.08.1930-23.01.2002).
V zdajšnjem času, nam poznanstva, prijateljstva in veze še kako pridejo prav, tako v poslovnem svetu, kot tudi v prostem času. Bolj kot smo v službi povezani s sodelavci, lažje rešujemo probleme, naučimo se novih stvari, pridobimo nova znanja in izkušnje. Prav tako je v šoli. V kolikor imamo dovolj poznanstev, nam je šolanje olajšano, probleme rešujemo s sošolci, se z njimi posvetujemo in tako lažje pridemo do želenega cilja. Kot pravijo, več glav, več ve.
Sodelovanje ljudi, druženje, povezovanje in medsebojno zaupanje, vse to so ključni dejavniki socialnega kapitala, ki je relativno nov pojem in pomeni vključenost posameznika v družbene vezi in omrežja. Ljudje imamo določene cilje, razvijamo projekte in le-ti zahtevajo sodelovanje posameznika z okolico, saj na ta način dostopamo do informacij, ki jih potrebujemo in so ključnega pomena za dosego ciljev. V kolikor sta posameznik ali skupina sposobna pridobiti si sodelovanje in podporo, govorimo o visoki stopnji socialnega kapitala in s tem tudi o poti, ki nam omogoča priti do denarja in moči. Stike, veze in poznanstva pa lahko vsak uporabi tudi za egocentrične in škodljive namene. V tem primeru govorimo o negativnem socialnem kapitalu oziroma nesocialnem kapitalu.
Mladinski center Zagorje o pomembnosti socialnega kapitala med mladimi
14.06.2012 je na temo socialnega kapitala v Mladinskem centru Zagorje potekala okrogla miza, katere glavni gostje so bili zagorski župan, g. Matjaž Švagan, ga. Vanda Kopušar, zaposlena na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti ter moderatorka na radiu Kum, g. Marko Pavlovič, direktor Mladinskega centra Zagorje, ga. Dani Kurent, direktorica zagorskega Centra za socialno delo, ga. Amalija Kuder, nekdanja ravnateljica OŠ Ivana Skvarče ter Petra Jere Osmanović, ki trenutno sodeluje pri projektu Podjetno v svet podjetništva v Regionalnem centru za razvoj, v Zagorju. Tekom razprave je vsak izmed udeležencev podal svoje komentarje o socialnem kapitalu, vsi pa so bili mnenja, da se mora vsak posameznik, sploh v današnjem času, povezovati z okoljem, iskati nova poznanstva, saj je na tak način pot do uresničitve želenega veliko lažja. Predstavnica starejše generacije, ga. Amalija Kuder je poudarila, da je gradnja socialnega kapitala med starejšimi bistvenega pomena. V kolikor se družiš s svojimi vrstniki in skrbiš za nova poznanstva ter le-te iščeš tudi med mlajšo generacijo, živiš kvalitetno, in si povezan z družbo. Na ta način starejši niso izločeni na rob družbe, ne počutijo se zapuščene, čutijo, da jim ljudje prisluhnejo ter upoštevajo njihovo mnenje, s čimer se izognejo tudi psihičnim in ostalim težavam.
Malce drugače pa je pomen socialnega kapitala obrazložila ga. Petra Jere Osmanović, ki je poudarila predvsem pomembnost socialnega kapitala med mladimi, ki iščejo novo službo. Zanje je povezovanje z okoljem velikega pomena, saj na ta način pridobivajo nova znanja, izkušnje in si tako lažje oblikujejo svojo poklicno pot.
Debata je potekala tudi o zaposlovanju in izobraževanju mladih ter, kakšen vpliv ima pri tem socialni kapital. Pri tem se je večina gostov strinjala s tem, da je diploma, ki jo posameznik opravi po zaključku šolanja le vstopnica, ki jo mladi potrebujejo za prijavo na delovno mesto. Pravi pokazatelj so delovne izkušnje, ki jih mladi pridobimo z neformalnimi izobraževanji, študentskim delom, ipd. Pri tem ima socialni kapital še kako velik pomen, saj nam le-ta omogoča pridobiti izkušnje in nova znanja.