Brezposelnost mladih je pereča, vsakodnevna tema, mimo katere se pač ne da. Velik obseg mladih, ki so brezposelni, je značilen za celotno Slovenijo, na udaru je tudi Zasavska regija. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo zadnji dan aprila v Zasavju 3.832 brezposelnih ljudi.
Kdaj si bomo mladi ustvarili svoj dom?
Ukrepov za povečanje zaposljivosti mladih je s strani države kar nekaj, reševanja problematike pa smo se lotili tudi v Mladinskem centru Zagorje ob Savi, kjer smo pripravili Javno tribuno, ki je del projekta Skupaj na delu!.
Bistvo debate je bilo ugotoviti, kaj je trenutno najbolj pereč izziv med mladimi v Zasavju, kaj je tisto, kar nam ponoči ne da spati. In ker je brezposelnost trenutno naš največji izziv, smo se usmerili v to temo. Trenutna skrb nas mladih je, kdaj in kako se bomo lahko osamosvojili, si ustvarili dom, družino in imeli dokaj brezskrbno življenje. Da pridemo do tega, moramo sprva najti zaposlitev, do katere pot je danes precej težka. Naloga vseh sodelujočih je torej bila najti razloge za brezposelnost, kdo so krivci zanjo, kakšni so ukrepi za izboljšanje stanja ter kdo so akterji, ki bi lahko pomagali.
Imamo preveč družboslovcev?
Tekom razprave, ki je potekala pod okriljem koordinatorjev, Andreje Pavlin, Marka Pavloviča in Denisa Osmanovića, smo udeleženci podali kar nekaj večjih razlogov, ki omejujejo zaposljivost v Zasavju. Med njimi je šolski sistem, saj le-ta ni prilagojen potrebam trga. Fakultete razpisujejo preveč delovnih mest, zlasti na družboslovnih fakultetah, saj vemo, da povpraševanja po družboslovcih na delovnem trgu skorajda ni. Rešitev smo našli v postavitvi akterjev, ki bi v sodelovanju s podjetniki iz Zasavja v Mladinskem centru, študentskih organizacijah, srednjih šolah in fakultetah predstavili tiste poklice, ki jih v Zasavju najbolj potrebujejo. Podjetniki, ki iščejo novo delovno silo, bi se na atraktiven način predstavili mladim, ki nadaljujejo pot šolanja ter potencialnim iskalcem zaposlitve. Slednji bi tako lažje našli svojo zaposlitev, nadalje šolajoči pa bi se s tem lažje odločili o izboru nadaljnjega šolanja.
Poprijeti za vsako delo?
Velik poudarek bi se moral dajati tudi na strokovna usposabljanja. Po statističnih podatkih se največ mladih še vedno vpisuje na družboslovne fakultete. Tako so mladi pogostokrat preambiciozni in nimajo realne podobe o tem, kaj se dogaja na trgu dela. S tem se velikokrat zgodi, da morajo kljub drugačnim pričakovanjem poprijeti za delo, ki je drugačno od tistega, za katerega so se izobraževali. Ukrep bi torej bil, mlade vzpodbuditi k poklicem s področja lesne, avtomobilske industrije, k poklicu kuharja in natakarja ter podobno. Stanje na področju zaposlovanja bi izboljšal tudi močnejši dialog med gospodarstvom in izobraževalnimi ustanovami, saj se gospodarstvo stalno, hitro spreminja, izobraževalne ustanove pa temu le stežka sledijo.
»Kdo je kriv, da sem brez šihta?«
Za brezposelnost ljudje največkrat iščemo krivca povsod drugod, še najmanj pa v nas samih. Res je, za pomanjkanje delovnih mest je v največji meri kriva država, kljub temu pa lahko nekaj storimo tudi sami. Mladi dandanes precej časa namenijo izobraževanju oziroma pridobivanju primerne izobrazbe, česar posledica je precej pozen vstop na trg dela. Primanjkuje jim samozavesti, ker nimajo delovnih izkušenj, saj delo, ki ga opravljajo kot študentje, v večini prinaša samo zaslužek, ne pa izkušenj, ki bi jim koristile pri iskanju redne zaposlitve. Neformalna izobraževanja so dober začetek za pridobitev novih veščin, izkušenj in znanja. Z vključitvijo v tovrstno izobraževanje bi mladi pridobili nova poznanstva, vzpostavili stik s podjetniki, ki delijo svoje izkušnje in si s tem začeli ustvarjati svojo poklicno pot.
Po napovedih bo recesija trajala še kar nekaj časa. Kljub temu izgovor, da smo v recesiji, ni pravi razlog, da smo mladi brez dela. Potrebno je prijeti za vsako delo, potrebna je volja, iznajdljivost ter želja po uspehu.
