Sem diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok in študentka magistrskega študijskega programa Izobraževanje odraslih in razvoj kariere na Univerzi na Primorskem. Ker se v Sloveniji veliko govori o odličnem šolskem sistemu na Finskem, sem se odločila, da to ugotovim preko svoje izkušnje na licu mesta. Že dva meseca opravljam praktično usposabljanje v mladinskem centru Nuorisokeskus Villa Elba.
Iz svoje izkušnje lahko rečem, da so na Finskem ljudje bolj umirjeni, potrpežljivi in manj pod stresom. To se vidi tako na delovnem mestu, kot tudi pri otrocih. V mladinskem centru sem hospitirala pri dejavnostih v naravi, organiziranih za predšolske in šolske otroke ter učitelje in vzgojitelje. Tam sem lahko videla sproščen in vesel odnos med učitelji in otroki. Nikoli noben učitelj ni povzdignil glasu, otroci pa so se prej umirili, kot pri predhodnih izkušnjah iz slovenskih šol. Prav tako se je kakšnemu otroku po neumnosti kaj zgodilo in so se učitelji temu le nasmejali, namesto da bi se razjezili.
Začela sem se spraševati, zakaj je temu tako. Je to posledica finske kulture? Ali je finski šolski sistem tako zelo drugačen? Menim, da Finci v manjših mestih in v vaseh živijo bolj v sožitju z naravo, zato je celoten način življenja bolj umirjen in sproščen. Prav tako v času mrzlih in temnih zim ljudje ostajajo bolj v družinskem krogu. Glede šolskega sistema, na Finskem lahko postanejo učitelji le najbolj prizadevni učenci, torej učiteljem dajejo res velik pomen in jih visoko vrednotijo. Opazila sem, da učitelji izvedejo manj dejavnosti, zanje pa namenijo več časa in jih tako poglobijo, hkrati pa učitelji ne ustvarjajo pritiska zaradi stiske s časom. V šolah izvajajo več aktivnosti na prostem in več športnih aktivnosti. Druga prednost, ki bogati šolski sistem na Finskem je, da si država lahko privošči boljšo opremljenost šole. Že bogato igrišče pred vaško šolo pove veliko o standardu države. Med odmorom lahko vidiš pred šolo polno igrišče otrok, ki aktivno izkoriščajo vse dane možnosti za igro. Po tem lahko sklepamo tudi, da učitelji spodbujajo igro in aktivnosti na prostem, s tem pa tudi sproščenost in veselje.
Na delovnem mestu se tudi opazi sproščeno vzdušje pri delu in zadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni si vzamejo več časa za dogovarjanje, za premislek in odločitve. Menim, da so bolj fleksibilni, saj skupaj s sodelavci spreminjajo svoje odločitve vse do izvedbe in z nepredvidenimi spremembami nimajo velikih težav, so zelo potrpežljivi in verjamejo v ugodne razrešitve. Opazila sem, da je vedno zaposlena še kakšna dodatna oseba, ki lahko priskoči na pomoč, če jo potrebujejo pri izvedbi dejavnosti. Vse to je najverjetneje posledica šolskega sistema, kar pa predstavlja uspešnost institucij.
Svoje življenje želim in poskušam čim bolj kvalitetno živeti. Da mi to uspe, moram imeti med drugim tudi ustrezno okolje, tako v zasebnem življenju, kot tudi na delovnem mestu. Včasih je v Sloveniji takšno okolje zelo težko zagotoviti. Opažam, da ljudje niso zadovoljni s svojim življenjem. Večkrat se pritožujejo nad stresnimi razmerami na delovnem mestu, kar negativno vpliva tudi na kvaliteto preživljanja prostega časa. Sklepam, da preveč stresni delovni pogoji vplivajo tudi na uspešnost pri svojem delu. Iz vseh ugotovitev lahko zaključim, da bom po vrnitvi v Slovenijo delila svoje pozitivne izkušnje finskega sistema in jih poskušala uvesti na svoje delovno mesto. Pri delu z otroki in odraslimi bom spodbujala aktivnosti na prostem in v naravi ter izobraževanje prek igre. V svoje delo želim prenesti bolj veselo, sproščeno in umirjeno vzdušje, kar lahko izboljša delovne pogoje, uspešnost pri delu in kakovost življenja.
Liza Kokole,
študentka magistrskega študijskega programa Izobraževanje odraslih in razvoj kariere UP
Opis slike: Igranje »Dan – noč« v slovenščini.
