Zagorje ob Savi, 15. 3. 2015 – Mladinski center Zagorje ob Savi je 13. 3. 2015 gostil Živo knjižnico. To je dogodek, na katerem si obiskovalci izposodijo knjige s knjižnega seznama in jih berejo v čitalnici. Knjige so ljudje, ki so pripravljeni pripovedovati svojo osebno zgodbo. Obiskovalci so v 4 urah brali kar 50-krat!
O Živi knjižnici
Živa knjižnica deluje kot katerakoli druga knjižnica: izposoja poteka za določen čas, bralci in bralke pa si lahko, potem ko knjigo preberejo in jo vrnejo, če želijo, izposodijo novo. V živi knjižnici so knjige ljudje, ki skozi dialog z bralcem ali bralko odpirajo vrata v lastne zgodbe in izkušnje. Knjige – ljudje, so predstavniki in predstavnice manjšine ali družbeno ogrožene skupine, ki se sooča in bori s predsodki in stereotipi in ki je družbeno diskriminirana, stigmatizirana in/ali izolirana. Bralec ali bralka je lahko kdorkoli, ki se je pripravljen/a soočiti z lastnimi stereotipi in predsodki in je pripravljen/a na izkušnjo – branje, ki ne traja več kot 45 min.
Branja v čitalnici so v polnem razmahu. Foto: Tomaž Zupan Photography
Obiskanost zagorske Žive knjižnice
Žive knjižnice se je udeležilo 18 oseb, ki so predstavljale 22 zanimivih knjižnih naslovov ter 30 bralcev, ob čemer so si nekateri izposodili več knjig. Živo knjižnico je organiziralo kar 15 izvajalcev Žive knjižnice.
Vtis Uroša Jovičića, enega izmed prostovoljcev na Živi knjižnici, z vlogo knjižničarja: “Že sama dolgotrajna priprava dogodka je bila odlična. Užival sem na sestankih – sproščenost, smeh in delo. Priznam, bil sem skeptičen pred začetkom, tako kot tudi bralci, ki so prvič imeli možnost brati žive knjige. Najbolj me je skrbelo ob prvem branju, ki sem ga evidentiral. Ali se knjiga dobro počuti? Ali je bralcu ok? Kaj se dogaja, da ju ni skoraj eno uro?! Vendar, iz čitalnice sta oba prišla nasmejana in se poslovila s prijateljskim stiskom rok. Knjiga je v tem trenutku dobila novega bralca, bralec pa si je sposodil naslednjo knjige. Takrat sem začutil, da bo dogodek uspešen. In res, uspeli smo, tako knjige in bralci, kot tudi vodja in ostali prostovoljci.”
Eden od bralcev je presenečeno ugotovil, da je razblinil nekatere svoje trdno zasidrane predsodke in stereotipe ter spoznal, da so ti izhajali izključno iz neznanja in nerazumevanja. Drugemu bralcu pa se je ob pogovoru z lezbijko transseksualko porajalo vprašanje o globini stiske in strahu pred družbo. Bralec je poudaril tudi pogum knjig in pozdravil cilje metode, ki se mu v našem lokalnem okolju, v Zasavju, zdijo zelo pomembni.
Oseba, ki je predstavljala knjižni naslov “znan slovenski reper” je izpostavila pomembnost takšnih dogodkov, saj meni, da nam primanjkuje odkritih, odprtih pogovorov. Hkrati si želi, da bi se metoda izvedla čim večkrat, razširila po celotni Sloveniji in v druge ustanove, kot so šole, zapori, različni domovi. Zanimiva je tudi ugotovitev osebe z naslovom “mlada županja”: “Tudi knjige preko branj spoznajo nekaj novega – osebno sem iz prve roke izvedela dosti o delovanju lokalnih medijev in o pogledu drugih kultur na našo zasavsko dolino.”
“Z Živo knjižnico smo Zagorjanom in Zasavcem omogočili soočanje z njihovimi lastnimi predsodki in stereotipi. Povabili smo predstavnike različnih marginaliziranih skupin iz Zasavja in Slovenije in omogočili varno okolje za pogovor o zelo osebnih, mnogokrat prikritih, včasih bolečih, drugič nepredstavljivo različnih, a vedno iskrenih življenjskih zgodbah posameznikov. Ponosni smo na naše prostovoljce, ki so več mesecev zelo motivirano pripravljali Živo knjižnico. Vsi sodelujoči smo ustvarili neverjetno pozitivno in sprejemajoče vzdušje. Živa knjižnica bo v Zagorju nedvomno še odpirala svoja vrata,” je povedala Nina Nahtigal iz Mladinskega centra Zagorje.
Živo knjižnico je organiziral Mladinski center Zagorje v sodelovanju z Informacijskim centrom Legebitra in ob podpori ameriške ambasade. Ostali sodelujoči: MKC Maribor, DPM Trbovlje, Kulturno umetniško društvo Zasavje in založba Ocean.
